Kvalificiranje e-pošte: želena ali neželena

Arnes klasifikacira e-pošto kot želeno (HAM) ali neželeno (SPAM) na podlagi

• informacij o pošiljatelju
• zaglavja (header) e-poštnega sporočila
• vsebine (body) e-poštnega sporočila

Arnesov e-poštni klasifikator vedno preveri vse možne informacije o prejeti e-pošti. Klasifikacijo opravi na podlagi indicev, ki kažejo na to, kako je treba pošto klasificirati.

Spodaj je izsek najpogostejših preverjanj, ki močno vplivajo na rezultat klasifikacije.

• ugled pošiljateljevega naslova IP:
  Ugled naslova IP lahko preverite na https://mxtoolbox.com/SuperTool.aspx (blacklist: <IP>);
• ugled pošiljateljeve domene:
  Ugled domene lahko preverite na https://mxtoolbox.com/SuperTool.aspx (blacklist: <domain>);
• urejenost domene SPF:
  Urejenost domene SPF lahko preverite na https://mxtoolbox.com/SuperTool.aspx (spf: <domain>).
  Več o SPF – https://en.wikipedia.org/wiki/Sender_Policy_Framework;
• urejenost zapisov A in PTR pošiljateljevega naslova IP;
• pogostost pošiljanja.

• splošna urejenost zaglavja in sledenje standardom, ki so definirani v RFC (https://tools.ietf.org/html/rfc5322, https://tools.ietf.org/html/rfc2045, https://tools.ietf.org/html/rfc2046, https://tools.ietf.org/html/rfc2047, https://tools.ietf.org/html/rfc2231);
• napačen podpis DKIM;
• To in From naslov v zaglavju se ujema s tistim na ovojnici;
• skriti prejemniki (BCC);
• samo velike črke v zadevi (Subject);
• datumi v zaglavju so v prihodnosti ali daljni preteklosti;
• domena Reply-To se ne ujema z domeno v naslovu From;
• Reply-To ne sme biti enak naslovu To;
• URL povezava v zadevi (Subject) sporočila.

• mešan nabor znakov (content encoding);
• nepravilno definiran nabor znakov (mixed content encoding);
• kratke povezave (short linki);
• ista ali podobna vsebina večkrat poslana čez svetovne poštne strežnike;
• napačno predstavljene priponke (priponka ne sovpada z MIME type-i);
• priponke z računalniško izvedljivimi končnicami (.exe, xls makroji …);
• kriptirane priponke z geslom v body-u;
• vsebina z naslovi kriptovalut;
• zavajajoče povezave URL – domena dejanskega naslova URL se razlikuje od prikazane domene v povezavi, uporabna različnega protokola (http, https …) pri prikazanem in dejanskem naslovu URL;
• priponka v obliki arhiv znotraj arhiva (primer: datoteka .zip znotraj datoteke .zip).